Sodni prevodi – del prevajalskega poklica, ki nosi največjo odgovornost

Prevajalci so zadolženi za prevajanje različnih besedil iz različnih področij. Medtem ko imajo ostali prevodi višjo ali nižjo stopnjo zahtevnosti in od prevajalca zahtevajo večje ali manjše poznavanje strokovne terminologije s področja, na katerem prevajajo, se ena vrsta prevodov po zahtevnosti povsem loči od ostalih. To so sodni prevodi.

Sodni prevodi so najzahtevnejši

Sodni prevodi predstavljajo prav posebno vejo prevajalske dejavnosti. Tisti prevajalci, ki se ukvarjajo s sodnimi prevodi oziroma s sodnim tolmačenjem, namreč nosijo ogromno odgovornost, saj ima lahko napačen prevod ali napačno razumevanje besedila izredno hude posledice za določen postopek oziroma osebo, ki je v njem udeležena.

Sodni prevodi zahtevajo posebno dovoljenje

Medtem ko lahko prevajalci iz večine področij prosto prehajajo na druga področja, so sodni prevodi v tem pogledu nekaj povsem drugega. Ne more se namreč kar vsakdo ukvarjati s sodnim prevajalstvom oziroma tolmačenjem. Vsakdo, ki se želi ukvarjati s sodnimi prevodi, mora za to najprej opraviti poseben izpit in lahko začne delati šele, ko zapriseže na sodišču. Na Ministrstvu za pravosodje obstaja register posameznikov, ki so zaprisegli kot sodni tolmači oziroma sodni prevajalci v različnih jezikih.

Področje sodnega prevajalstva je pri nas natančno regulirano. V slovenski zakonodaji namreč že nekaj let obstaja Pravilnik o sodnih tolmačih. Ta pravni dokument ureja vse v zvezi s sodnim prevajalstvom oziroma tolmačenjem: kdo je sodni tolmač, kdo lahko postane sodni tolmač in kakšna dela ta oseba lahko opravlja.

Sodni prevodi

Kdo je sodni tolmač?

Na to vprašanje nam Pravilnik o sodnih tolmačih odgovori prav v svojem začetku. Drugi člen Pravilnika o sodnih tolmačih namreč navaja, da so tolmači “osebe, imenovane za neomejen čas, ki prevajajo govorjeno ali pisano besedo iz slovenskega v tuj jezik, iz tujega v slovenski jezik ali iz tujega v drug tuj jezik v sodnih postopkih in v drugih primerih, ko se zahteva prevod tolmača”, med sodne tolmače pa se lahko uvrstijo tudi tisti, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih posameznikov ali oseb, ki so samo gluhe. Za imenovanje sodnih tolmačev na vseh področjih je pristojno Ministrstvo za pravosodje, osebe, ki jih je Ministrstvo imenovalo, pa nato svoje delo opravljajo na zahtevo sodišča, katerega od državnih organov ali fizične oziroma pravne osebe.

Oseba, ki želi opravljati delo sodnega tolmačenja, mora prej opraviti poseben izpit, s katerim izkaže svoje znanje in sposobnosti na področju sodnih prevodov. Na preizkus znanja kandidate pripravlja Center za izobraževanje v pravosodju, ki v okviru teh priprav organizira pripravljalne seminarje. Ti seminarji se delijo na splošne in posebne.

Splošni seminarji so enaki na vse kandidate, ne glede na to, za kateri jezik želijo pridobiti naziv sodnega tolmača. Obsegajo, kot navaja Pravilnik o sodnih tolmačih, znanja o ustavni ureditvi Republike Slovenije ter organizaciji in delovanju pravosodja, znanje o sodnih postopkih in drugo. Posebni pripravljalni seminarji kandidate pripravijo na tolmačenje v posameznem jeziku.

Tudi, ko opravi svoj izpit, pa oseba, ki želi postati sodni tolmač, ne more takoj začeti opravljati svojega dela. Sodni tolmač oziroma prevajalec lahko začne z delom šele takrat, ko pred ministrom za pravosodje izreče prisego iz 94. člena Zakona o sodiščih. Ta prisega se glasi: “Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal-a vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.”

Za katera dela so potrebni sodni prevodi?

Sodni prevodi se izvajajo na enotnem področju sodnih listin, te pa se nadalje delijo v več kategorij. Nekateri primeri dokumentov, pri katerih so potrebni sodni prevodi, so pogodba in certifikat, policijski zapisnik, rojstni list, spričevalo, potrdilo o nekaznovanosti, zakonski stan, izpis iz registra, pooblastilo, diploma, potni list in zdravniški izvid.

Napačen prevod lahko sodnega prevajalca veliko stane

Kot smo že omenili, lahko nenatančni ali nepravilni sodni prevodi povzročijo hudo škodo. Sodni prevajalci zato za svoje prevode kazensko odgovarjajo.

Prevajalci ustnih in pisnih besedil

Oboji morajo za svoje delo opraviti izpit in zapriseči na sodišču, vendar se delo sodnega tolmača pisnih besedil razlikuje od dela sodnega tolmača ustnih besedil. Prvi prevajajo pravne listine, drugi pa tolmačijo pri postopkih na sodišču. Delo sodnega tolmača ustnih besedil je bolj zahtevno, saj za razliko od sodnega tolmača pisnih besedil ne more brskati po listinah in iskati ustreznih izrazov, poleg tega pa ima mnogo manj časa, da se domisli ustreznega prevoda. Sodni tolmač pisnih besedil ob koncu prevajanja svoje delo tudi overi.

Tudi v Prevajalski agenciji Dvojka.si imamo zaprisežene sodne tolmače, ki lahko prevedejo in overijo najrazličnejše sodne dokumente.

V Sloveniji so imenovani sodni tolmači za kar 37 različnih jezikov. Ti so, navedeni po abecednem vrstnem redu:

albanščina, angleščina, arabščina, bolgarščina, bosanščina, češčina, črnogorščina, finščina, flamski jezik, francoščina, gotica, govorica gluhonemih, grščina, hrvaščina, iranščina, italijanščina, japonščina, kitajščina, latinščina, madžarščina, makedonščina, nemščina, nizozemščina, novogrški jezik, pakistanski-urdu jezik, pandžabi, poljščina, portugalščina, romunščina, ruščina, slovaščina, srbohrvaščina, srbščina, španščina, švedščina, turščina in ukrajinščina.